Galerija Gorše se nahaja v nekdanjem Vrbnikovem skednju. Stalna razstava hrani Goršetove skulpture in risbe, ki so v glavnem nastale v njegovih "sveških" letih (1973 - 1986).

Die Galerie Gorše befindet sich in der umgebauten Scheune des Vrbnik-Hauses. Die ständige Ausstellung besteht aus Skulpturen und Zeichnungen des Künstlers, die hauptsächlich in seinen "Suetschacher Jahren" (1973-1986) entstanden sind

 

Virtualna Galerija / Virtuelle Galerie

Sanje / Träume (1981)

Štirje letni časi / Die vier Jahreszeiten (1979)

Življenje, alegorija / Das Leben, Allegorie (1980)

Prikaz modeliranja / Modellierverfahren

Binkošti / Pfingsten (1977)

Plezalec / Der Kletterer (1983)

Katarina Vatsko (1970)

Mati božja z detetom / Muttergottes mit Kind (1974)

Poletje, alegorija / Der Sommer, Allegorie (1976)

Sveta družina / Die heilige Familie (1983)

Gorše, avtoportret / Selbstporträt

Orfej / Orpheus (1971)

Materinstvo / Mutterschaft (1973)

Tok življenja / Der Lauf des Lebens (1943)

Deček / Knabe (1938)

Prestrašeni Satir / Der verschreckte Satyr (1982)

France Gorše: Dekle z lutnjo / Mädchen mit Laute

Čudo božje ljubezni / Das Wunder der göttlichen Liebe (1968)

Mojzes / Moses (1982)

Mojzes, detajl / Moses, Detailansicht (1982)

Filozofija, alegorija / Die Philosophie, Allegorie (1980)

Deček / Knabe (1980)

Sestrici / Zwei Schwestern (1981)

Pojoče duše / Singende Seelen (1981)

Maske / Masken (1983)

Mati božja z detetom, detajl / Muttergottes mit Kind, Detailansicht (1974)

Krik žene / Schrei einer Frau (1968)

Pojoče duše / Singende Seelen (1985)

 

 

Back to top

 

 

Vrt kulturnikov / Skulpturenpark

Pavle Kernjak (1899-1979)

Skladatelj, harmonizator in zborovodja iz Trebinje (v Rožu); pesem koroških Slovencev je tesno povezana z njegovim imenom, npr. pesmi "Rož, Podjuna, Zila", "Juhe, pojdam v Škofiče", "Mojcej", "Venček narodnih" idr.

Als Komponist, Harmonisator und Chorleiter aus Treffen/Trebinja (Rosental) war er unermüdlich um die Pflege des Liedgutes der Kärntner Slowenen bemüht.

Jožef Stefan (1835 - 1893)

Fizik svetovnega slovesa, rojen v Šentpetru pri Celovcu; bil je tudi publicist in pesnik; objavil je številne pesmi v slovenščini.

Physiker von Weltrang, geboren in Klagenfurt St. Peter; auch Publizist, veröffentlichte zahlreiche Gedichte in slowenischer Sprache.

Modest (+ 765)
Kot škof Modest je posvetil cerkev pri Gospe Sveti, eno najstarejših cerkva na Koroškem.
Z njegovim delovanjem se je odprla krščanstvu pot med Slovence.

Als Bischof Modestus weihte er eine der ältesten Kirchen des Landes: Maria Saal/Gospa Sveta. Seine Tätigkeit öffnete dem Christentum den Weg zu den Slowenen.

Andrej Schuster Drabosnjak (1768 - 1825)

Kot "bukovnik" je napisal številne ljudske igre in pesmi v domačem slovenskem kostanjskem narečju, npr. "Igra od izgubleniga sina", "Pasijonska igra" idr.

Verfasste zahlreiche Volksstücke und Gedichte in der slowenischen Mundart von Köstenberg/Kostanje, z.B. "Das Spiel vom verlorenen Sohn", "Das Passionsspiel" u.a.

Ivan Grafenauer (1880 - 1964)

Pomemben znanstvenik na področju književnosti in ljudskega posništva; doma blizu
Šmohorja v Ziljski dolini. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Bedeutender Literaturwissenschaftler und Volkskundler; im Raum Hermagor/Šmohor beheimatet. Er war Mitglied der slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste.

Prežihov Voranc (1893 - 1950)

Kot eden izmed najpomembnejših slovenskih pisateljev je najbolj doživeto zajel usodo koroških Slovencev. Najbolj znana je njegova zbirka novel "Samorastniki". Doma v Kotljah v Mežiški dolini.

Als einer der bedeutendsten slowenischen Schriftsteller hat er am tiefgründigsten das Schicksal der Kärntner Slowenen behandelt, z. B. im Novellenband "Samorastniki" ("Wildwüchslinge").

Fran Eller (1873 - 1956)

Proti koncu 19. stol. in v prvi polovici 20. stol. je bil najpomembnejši zastopnik slovenskega pesništva med koroškimi Slovenci. Njegova ožja domovina je bila Marija na Zilji.

Gegen Ende des 19. Jh. und in der ersten Hälfte des 20. Jh. war Eller der bedeutendste Vertreter der slowenischen Dichtung unter den Kärntner Slowenen. Die engere Heimat des Dichters war Maria Gail/Marija na Zilji.

Vinko Zwitter (1904 - 1977)

V težkih razmerah medvojnega časa je organiziral prosvetno delo na južnem Koroškem, pri čemer je izhajal iz krščanskih načel. Bil je tudi publicist in urednik časopisa "Koroški Slovenec".

Organisierte unter den schwierigen Bedingungen der Zwischenkriegszeit die Kulturarbeit unter den Kärntner Slowenen, wobei er um eine christliche Ausrichtung bemüht war. War auch Publizist und Redakteur.

Milka Hartman (1902 - 1997)

Pesnica in kulturna delavka iz Libuč; v svojih pesmih je obdelala različne motive iz življenja koroških Slovencev in iz njene ožje domovine. Številne njene pesmi so uglasbili, npr. "O Podjuna, kako si lepa".

Dichterin und Volksbildnerin aus Loibach/Libuče; hat in ihren Gedichten verschiedenste Motive aus dem Leben der Kärntner Slowenen und ihrer engeren Heimat bearbeitet. Viele Gedichte wurden vertont.

Anton Janežič (1828 - 1869)

Kot profesor slovenskega jezika je leta 1854 izdal slovnico. Bil je tudi urednik in izdajatelj številnih literarnih revij, ki so izhajale v Celovcu. Doma je v Šentjakobu v Rožu. Soustanovitelj Mohorjeve družbe.

Als Professor der slowenischen Sprache gab er 1854 eine Grammatik heraus. War auch Redakteur und Herausgeber zahlreicher literarischer Zeitschriften, die in Klagenfurt/Celovec erschienen. In St. Jakob im Rosental beheimatet. Mitbegründer des Hermagoras-Verlags.

Joško Tischler (1902 - 1979)

Kot politik in šolnik se je neutrudno zavzemal za pravice koroških Slovencev, doma iz Podjune. Bil je prvi ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.

Setzte sich als Politiker und Schulmann für die Rechte der Kärntner Slowenen ein; aus dem Jauntal stammend. Erster Direktor des Bundesgymnasiums für Slowenen in Klagenfurt/Celovec.

Anton Martin Slomšek (1800 - 1862)

Je ustanovil skupno z A. Einspielerjem in A. Janežičem Bratovščino Sv. Mohorja v Celovcu. Bil je zadnji lavantinski škof s sedežem v Šentandražu; zasluge ima tudi kot kulturni delavec.

Er gründete 1851 mit A. Einspieler und A. Janežič die St. Hermagoras Bruderschaft in Klagenfurt. Er war der letzte Bischof von Lavant mit dem Sitz in St. Andrä; Verdienste erwarb er sich auch als Volksbildner.

Luka Kramolc (1892 - 1974)

Pomemben glasbenik, skladatelj in harmonizator številnih slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.

Bedeutender Musiker, Komponist und Harmonisator zahlreicher slowenischer Volks- und Kunstlieder.

Gorše, avtoportret/Selbstporträt

Pogled na Vrt koroških kulturnikov
Blick auf den Kulturpark

Pogled na Vrt koroških kulturnikov
Blick auf den Kulturpark

Matija Majar Ziljski (1809-1892)

Zbiral je narodno blago, predvsem ljudske pesmi. Pridobil si je velike zasluge za razvoj slovenskega jezika in kulture..

Er war bemüht, den Kärntner Slowenen das überlieferte Volksgut zu erhalten. Viele Volkslieder - weltlichen und religiösen Inhaltes - sind uns so erhalten geblieben.

Sramežljivi Amor
Der Schamhafte Amor

Andrej Einspieler (1813 - 1888)

Duhovnik, publizist in politik, ki se je zavzemal za pravice koroških Slovencev v duhu sožitja obeh narodov. Soustanovitelj Mohorjeve družbe v Celovcu in njen prvi predsednik. Izdajatelj številnih v slovenskem in nemškem jeziku pisanih glasil. Organizator koroških Slovencev na političnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju.

Priester, Publizist und Politiker, der sich für die Rechte der Kärntner Slowenen im Sinne eines friedlichen Zusammenlebens beider Völker einsetzte. Mitbegründer der Hermagoras-Bruderschaft in Klagenfurt und ihr erster Vorsitzender. Herausgeber von zahlreichen Publikationen in slowenischer und deutscher Sprache.